Zakaj sem začel pisati – 2.del

V prvem delu članka sem podelil z vami, kaj me je pripeljalo k pisanju knjige, v drugem delu pa se bom še dodatno osredotočil na pozitivne učinke, ki jih je proces pisanja knjige prinesel.
Meditativni učinki
Na podoben način kot meditacija mi je pisanje knjige pomagalo ne le umiriti svoje misli, ampak tudi izboljšati koncentracijo. Ker sem pri pisanju moral po več ur disciplinirano slediti določenemu miselnemu toku, si nisem mogel dovoliti, da bi mi misli odtavale drugam. Nisem mogel skakati od misli do misli, ampak sem jih moral smiselno povezovati. Tako so določene misli morale počakati, da so prišle na vrsto.
Ozaveščanje preteklosti
Ko greš skozi miselni proces tako poglobljeno, marsikatere podrobnosti šele takrat ozavestiš. Odkrivaš svoj model sveta, pri čemer ponovno osvetliš pretekle dogodke, ki so vplivali na naša prepričanja in vrednote. Z novimi viri, s katerim danes razpolagaš, se ti prikažejo v popolnoma novi luči, zato je potovanje v preteklost lahko izredno zanimivo in razburljivo.
Z ozaveščanjem prav tako ustvarjaš svojo simbolno krajino, ki ti omogoča nadaljnje intervencije v svojem nezavednem. Preko simbolnega sveta morda lažje opaziš različne povezave. Kot v sanjah, po katerih se prebudimo kot prerojeni in z lahkoto rešimo probleme, ki so se nam še prejšnji večer zdeli nerešljivi. Naši možgani so med spanjem uspeli najti povezave, ker jih niso omejevali okvirji racionalnega uma.
Zaveza in doslednost
Kljub temu, da sem bil zaradi vseh blagodejnih učinkov visoko motiviran za pisanje, pa kljub temu ni bilo enostavno ohranjati ustrezno disciplino, da se proces ne bi preveč zavlekel. Dodaten pritisk sem si ustvaril na način, da sem vsem poznanim že precej kmalu oznanil, da bom napisal knjigo. Zato sem potem nisem mogel več umakniti. Kot pišem tudi v knjigi, smo ljudje nagnjeni k doslednosti, saj nam potem ljudje bolj zaupajo. Če bi se glede knjige kasneje premislil, bi bilo to precej nedosledno, kar bi precej slabo vplivalo na mojo samopodobo.
Ker sem si zadal cilj, da bom knjigo zaključil do konca leta 2022, sem imel le pol leta časa tako za vsebino kot tudi samo obliko na koncu. Vzpostavil sem dnevno navado pisanja knjige. Takoj po zajtrku sem se s kavo ali zelenim čajem odpravil pred računalniška zaslona in pričel z delom. Kadar nisem bil dovolj kreativen za pisanje, sem prebiral zapiske, ki sem jih v zadnjih letih ustvarjal med branjem knjig. Kakšno jutro sem seveda tudi izpustil, saj izjeme zgolj potrjujejo pravilo, oziroma vzpostavljeno navado. Pomembno je bilo, da sem vzpostavil rutino, čeprav sem ji kakšen dan namenil zgolj pol ure, običajno pa sem si rezerviral po dve uri. Pomembno je bilo, da sem vsak dan počel tudi druge stvari, me drugim skrbel za svojo fizično kondicijo.
Krepitev besednega zaklada
V času pisanja knjige sem med branjem drugih knjig postajal vedno bolj pozoren ne le na vsebino, ampak tudi na slog pisanja. Odkrival sem, kako drugi avtorji opisujejo naravo, občutke ljudi in posamezne dogodke. Kot velikega mojstra ustvarjanja podob skozi pisano besedo lahko izpostavim Marcela Prousta. Kako lepo je znal ubesediti vsako podrobnost, ki mu je rojila po glavi. Tudi pri sebi sem dobival občutek, da se moja veščina pisanja vidno izboljšuje, kar je prinašalo dodatno zadovoljstvo in motivacijo, da vztrajam pri zastavljenem cilju. Ko sem svoje pisanje primerjal z drugimi pisci, sem se tudi sam vedno bolj počutil kot pisatelj. In kaj pisatelj počne? Piše.
Novo poslanstvo
Identiteta pisatelja mi je tako še dodatno pomagala pri novi navadi, ki je omogočila, da sem oktobra napisal zadnje vrstice moje knjige in jo poslal v pregled Nadi, moji založnici. Njena potrditev, da je knjiga vredna objave, je odstranila še zadnjo bistveno oviro do materializacije mojega zemljevida sveta. Rodila se je moja prva knjiga Ne misli na zelenega slona, ki je tako dobila končno vsebino in konkretno obliko. Po več kot dvajsetih letih finančnega sveta energetike, kjer je bilo zgolj pomembno, da določen abstrakten produkt kupiš ceneje in prodaš dražje, ne ustvariš pa nobenega novega produkta, sem končno ustvaril konkretni izdelek, ki bo dejansko lahko pomagal drugim zaživeti bolj kvalitetno življenje.