Kvantni skok v jutrišnji dan

Svet okoli nas se spreminja s svetlobno hitrostjo. Znanstvena fantastika, ki jo lahko vidimo v filmih izpred desetih let, je danes realnost. Danes starši ne morejo prenesti svojega znanja in veščin na svoje otroke, saj je to znanje že zastarelo. Večkrat se zgodi, da otroci učijo svoje starše uporabljati najnovejše naprave, ki so preko noči postale del vsakdanja in nujno potrebne za normalno življenje. Brez telefona ne moremo več potrditi svoje identitete ob vstopu v virtualne svetove, ne moremo normalno komunicirati z ostalim svetom, prestavljajo vir vseh potrebnih informacij in neskončne zabave. Otroci danes ne vedo kaj je dolgčas. Ni se jim potrebno zatekati v domišljijski svet, da bi  se zabavali. Vse imajo na dosegu roke, spravljeno v hlačnem žepu.

Klasična in kvantna fizika

Razvoj tehnologije vpliva na vse vidike našega življenja. Vpliva na naše odnose in naše delo. Hkrati pa zahteva tudi drugačno razmišljanje. Newtonova spoznanja so v preteklosti predstavljala velik napredek, saj so omogočili znanosti, da je bolje razumela naše okolje. Uspela je pobiti številne bogove in se namesto njih zavihteti na piedestal. Newtonski način razmišljanja je danes prisoten v vseh porah znanosti, od medicine do ekonomije.

Vendar pa se znanost danes sooča z novimi izzivi. Razvoj tehnologije in računalništva je omogočil raziskovanje področij, ki so bila prej nedostopna. Znanstveniki so odkrili, da Newtonova spoznanja ne veljajo v vseh primerih. Na mikroskopski ravni se snov obnaša drugače, kot bi pričakovali na podlagi Newtonovih zakonov. Zato so razvili kvantno mehaniko, ki bolje opisuje obnašanje snovi na mikroskopski ravni.

Kvantna mehanika je omogočila razvoj novih tehnologij, kot so tranzistorji in laserji. Ti izumi so spremenili naš svet in omogočili razvoj računalnikov, interneta in mobilnih telefonov. Vendar pa kvantna mehanika še vedno predstavlja izziv za znanstvenike. Njena matematika je zapletena in njena spoznanja so v nasprotju z našim vsakdanjim dojemanjem sveta.

Ribe ne vedo, da obstaja svet zunaj vode.

Podobno kot ribe ne morejo dojeti sveta zunaj vode, tudi ljudje ne moremo dojeti svetov zunaj našega dojemanja. To je podobno kot v knjigi Dežela Ravnina avtorja Edwina A. Abbotta. V tej knjigi se opisuje dvodimenzionalni svet Ravnine, kjer njegovi prebivalci – geometrijske oblike – živijo v strogo urejeni družbi, organizirani po razredih glede na število stranic lika. Pripovedovalec in protagonist Ravnine je Kvadrat, ki bralcem podrobno opisuje družbeno organizacijo svoje države in pripoveduje o razodetjih, ki jih je prejel od svete “Krogle”, bitjem višje, tretje dimenzije.

Abbottovo zgodbo navdihuje Platonova prispodoba o arhetipski votlini v kateri so zaprti okovani zaporniki. Ti na steni pred seboj vidijo samo sence, ki jih stvari, osvetljene z ognjem od zadaj mečejo na steno. Te sence so njihova edina resničnost, dokler niso osvobojeni v nov svet. Osvoboditev Platonovih zapornikov iz votline v marsičem spominja na Kvadratov dvig iz Ravnine v Prostor.

Notranja inteligenca

Če bomo v prihodnje želeli vsaj približno razumeti kako deluje svet, ki se bo s pomočjo umetne inteligence razvijal z eksponentno rastjo, bomo morali spremeniti način našega razmišljanja, način našega dojemanja. Nič več ne bomo živeli v znanem, domačem svetu, saj se bo vse okoli nas dnevno spreminjalo. Linearno in asociativno razmišljanje ne bo več zadostovalo. Okolje nas bo prisililo v kvantno razmišljanje, ki presega linearno in asociativno razmišljanje. Namesto da bi sledili eni poti ali povezavi, kvantno razmišljanje omogoča, da se hkrati upošteva več možnosti in potencialov. To je podobno kot pri kvantni fiziki, kjer lahko delci obstajajo v več stanjih hkrati. Za to pa ne bo več zadostoval naš logični um, ampak bomo morali razviti in izkoristiti tudi naše ostale notranje potencialne, ki bodo v medsebojni koherenci sposobni dojeti novo resničnost.

Če se z avtom odpravimo na neznano pot, je pomembno, da znamo v navigacijsko napravo vnesti želeno destinacijo, potem pa napravi zaupamo, da nas bo pripeljala na cilj. Čeprav se nam med vožnjo lahko zazdi, da smo na napačni poti, ob prihodu na cilj razumemo, zakaj smo morali iti po konkretni poti. Tako bo tudi pri našem delovanju vsebolj ključno, da bomo znali dobro nastaviti kompas, kaj želimo uresničiti, kam želimo priti, posamezne korake na poti doseganja naših ciljev, pa bomo do določene mere prepustili višji inteligenci. Pot do te naše notranje inteligence pa bo verjetno pomagala prav umetna inteligenca, ki vedno bolj posega v naše vsakdanje življenje.

Znanost nam je do sedaj prinesla veliko dobrega. Brez nje bi bila naša življenja krajša, številne bolezni smrtno nevarne. Zemlja ne bi mogla prehraniti osem milijard ljudi in ne bi se mogli premagovati tako velikih razdalj in bili posledično manj povezani. Na drugi stani pa nas tehnološke možnosti povezovanja z ljudmi na drugi strani planeta, odtujujejo od ljudi, ki so v naši neposredni bližini. Znanost nam je dala številne možnosti izbire, hkrati pa nas je zaprla v svoj svet vrednot in prepričanj.

Tako kot riba ne ve, da obstaja svet izven vode, tudi mi ne moremo vedeti kaj obstaja izven našega dojemanja sveta. Zato je pomembno, da ohranjamo odprt um in smo pripravljeni sprejeti nove ideje in načine razmišljanja. Svojim otrokom lahko vcepimo temeljne vrednote, ki nas povezujejo, predvsem brezpogojno ljubezen. Znotraj njih pa jim moramo pustiti, da razvijejo svoj vrednostni sistem in prepričanja. Le tako bodo ustrezno opolnomočeni za kvantni skok v jutrišnji dan.