Kako lažje in trajno do želenih sprememb

Verjetno ste že pogosto sprejeli odločitev, da boste spremenili določene navade, ki morda škodujejo vašemu zdravju, ali pa vam onemogočajo, da bi se več posvečali svoji družini, prijateljem in hobijem. Takšne in podobne zaveze so zelo pogoste v decembru, saj želimo v novo leto stopiti kot popolnoma druga oseba. Oseba, ki ima svoje življenje pod kontrolo in ni suženj svojih slabih navad. Zelo ambiciozni plani, ki jih ni lahko uresničiti.

Fitnes dvorane so najbolj polne v januarju, prvem mesecu od zaobljube, potem pa število rednih obiskovalcev močno upade. Lažje je načrtovati in si v mislih predstavljati idealno podobo sebe, ki izvaja zahtevne vaje in postaja z dneva v dan vitalnejša, kot pa to prenesti v realnost, kjer nastopijo številne ovire, ki nam dnevno onemogočajo, da bi se držali prvotnega plana. Tudi naše telo, ki je bilo toliko let navajeno na udobno življenje brez večjega naprezanja, se ne bo kar tako sprijaznilo z novimi idejami, ki jih je začel producirati naš zavestni um.

 Naš um ima zalogi nešteto izgovorov, ki smo jih uporabljali v preteklosti, da smo se podobnim načrtom spretno izognili, naše telo pa močne argumente proti spremembam, ki jih čutimo kot telesno nelagodje. Naš avtomatski pilot, ki nam pomaga, da avto varno pripeljemo domov, ne da bi razmišljali o podrobnostih vožnje, ne mara nenadnih sprememb in je tudi bistveno bolj vztrajen kot posamezna misel, ki se utrne zavestnemu umu. Misel je bolj plaha ptica, ki hitro pobegne, sami pa zdrsnemo nazaj v preteklo rutino.

Pomembna ovira pri izvajanju naših sprememb je tudi naše osredotočanje na oportunitetno izgubo, ki jo bomo pri tem utrpeli. Razmišljamo, čemu vsemu se bomo morali odreči, ker moramo narediti določeno spremembo, namesto, da bi razmišljali predvsem, kaj vse bomo pridobili, ko bomo uresničili kar hočemo, želimo. Ni najboljša popotnica, če se za spremembo odločimo zato, ker moramo, ampak zato, ker jo hočemo. Prav tako pa se je potrebno zavedati, da trajne spremembe vplivajo na več nivojev naše osebnosti.

Tisti, ki se še niste srečali z nevrolingvističnim programiranjem (NLP), morda ne poznate Roberta Diltsa in njegove teorije o šestih nevroloških nivojih spremembe. Pomaga nam razumeti, kako delujejo naši možgani in kako lahko spremenimo svoje vedenjske vzorce, da živimo bolj polno življenje. Vsak nivo ima svojo dinamiko in se opira na prejšnjega, kar pomeni, da je vsak naslednji nivo bolj abstrakten in celovit.

Prvi in najnižji nivo je okolje, ki vključuje fizično okolico, ljudi in vse druge dejavnike, ki vplivajo na nas. Drugi nivo je vedenje, ki vključuje naše konkretne akcije, s katerimi se odzivamo na okolje. Tretji nivo je sposobnost, ki se nanaša na naše zmožnosti in spretnosti, ki jih uporabljamo pri izvajanju določenega vedenja.

Četrti nivo so naša prepričanja in vrednote. Vključuje vsa naša prepričanja, ideje o sebi in svetu ter vse, kar nam je pomembno. Peti nivo je identiteta, ki je globoka in stabilna predstava o sebi kot celoti. In šesti nivo je naše poslanstvo, ki nas povezuje z nečim, kar je večje od nas samih.

Če se osredotočamo na višje nivoje lahko pri sebi prepoznamo, kako naše vedenje izhaja iz naših globljih prepričanj in vrednot. S spremembo svojih prepričanj lahko spremenimo svoje vedenje in dosežemo želeno spremembo v življenju. V kolikor bo spremenjeno vedenje usklajeno z našimi vrednotami, bomo imeli dovolj motivacije, da pri njem vztrajamo. Še bolj trajno in celovito pri uvajanju sprememb pomaga sprememba naše identitete. Če želimo napisati knjigo si je dobro že na začetku ustvariti predstavo o sebi kot pisatelju. Kaj pisatelji počnejo? Pišejo. V kolikor je naše poslanstvo, da želimo s pomočjo knjige izboljšati življenja drugih pa smo stopili na najvišji nivo naše spremembe, saj še dodatno osmisli naše početje.

Če želiš spremeniti nekaj na svojem življenjskem področju, se lahko vprašaš: “Kje se nahajam na nevrološki lestvici?” Začni od zgornje točke in se počasi spuščaj navzdol po lestvici, dokler ne najdeš tistega področja, ki ga želiš spremeniti. Če gre za vedenje, ga lahko spremeniš tako, da prepoznaš in spremeniš svoja globoka prepričanja, ki se nahajajo višje na lestvici.

Na primer, če želiš izboljšati svoje vodstvene sposobnosti, začneš na vrhu z ugotavljanjem, kaj je tvoj višji namen ali cilj, ki bo vodil tvoje vodstvene odločitve. Kako bi lahko s svojim vodenjem prispeval širši skupnosti? Nato se vprašaš kdo si, oziroma želiš biti kot dober vodja. Z ravni identitete se spustiš na raven vrednot in prepričanj. Kakšne vrednote moraš imeti, da lahko učinkovito vodiš moštvo? Na primer, poštenost, integriteta in empatija so pomembne vrednote, ki jih mora imeti dober vodja.

Ali verjameš, da si lahko uspešen v vodenju in razvoju moštva? Če ne, boš moral delati na spreminjanju oziroma preoblikovanju teh prepričanj.

Sledi nivo sposobnosti. Opazuj svoje delovne procese in prepoznaj, kje se lahko izboljšaš. Ali se znaš dobro organizirati, si sposoben delegirati naloge in podpirati timsko delo namesto individualnosti?

Predzadnja stopnička na lestvici je vedenje. Kaj konkretno moraš storiti, da bi bil uspešen vodja? Kako se vedejo vodje, ki bi jih lahko uporabil za zgled. Potrebuješ morda več izobraževanja, več prakse in izkustev? Na koncu se spustimo še na nivo okolja. Na katerih področjih bi želel delovati kot vodja, s kakšnimi ljudmi bi želel biti obkrožen in kako bi izgledal tvoj delovni dan?

Pri svojem razmišljanju je pomembno, da se čim bolj vživljaš, da so tvoje predstave čim bolj žive, da jih doživljaš z vsemi svojimi čutili. Na ta način boste začutili,  kaj so ključne spremembe, ki jih je potrebno izvesti na omenjenem področju. Hkrati pa vas bodo prijetni občutki med vživljanjem v spremenjeno stanje, ki ga želite uresničiti, motivirali, da boste vztrajali pri svojih spremembah, saj boste sedaj vedeli, kako se boste počutili, ko boste svoje cilje dosegli.

Z uporabo teorije nevroloških nivojev lahko bolj celovito razmislimo o svojem življenju in postanemo bolj ozaveščeni o procesih, ki jih samodejno izvajamo na vsakdanji ravni. Šele ko se zavedamo naših nezavednih vzorcev lahko začnemo ugotavljati, kateri ne prispevajo k naši odličnosti in sreči in posledično začnemo usmerjati naše aktivnosti k želenim spremembam.

Več o omenjenih nevroloških nivojih in njihovi uporabi pri uvajanju sprememb in spreminjanju lastne samopodobe lahko najdete tudi v knjigi Ne misli na zelenega slona.